Štorklja
Štorklja je iz toplih krajev včeraj k nam prispela,
nam prinesla je dojenčka in je odletela.
Naš dojenček joka, kaj bi naredili,
kaj bi postorili, da bi ga umirili?
Dajmo mu ropotuljico.
Šak, šak, šak,
šak, šak, šak,
dojenček še kar stoka.
Šak, šak, šak,
šak, šak, šak,
še bolj naglas se joka. (še 1x)
Štorklja je iz toplih krajev včeraj k nam prispela,
nam prinesla je dojenčka in je odletela.
Naš dojenček joka, kaj bi naredili,
kaj bi postorili, da bi ga umirili?
Pa mu dajmo stekleničko z mlekom.
Njam, njam, njam,
njam, njam, njam
dojenček še kar stoka.
Njam, njam, njam,
njam, njam, njam,
še bolj na glas se joka. (še 1x)
Štorklja je iz toplih krajev včeraj k nam prispela
nam prinesla je dojenčka in je odletela.
Naš dojenček joka, kaj bi naredili,
kaj bi postorili, da bi ga umirili?
Pa ga popestujmo.
Sem in tja, sem in tja,
dojenček več ne stoka.
Sem in tja, sem in tja,
nič več se ne joka. (še 1x)
Štorklja je iz toplih krajev včeraj k nam prispela,
nam prinesla je dojenčka in je odletela.
Naš dojenček joka, kaj bi naredili,
kaj bi postorili, da bi ga umirili?
Dajmo mu ropotuljico.
Šak, šak, šak,
šak, šak, šak,
dojenček še kar stoka.
Šak, šak, šak,
šak, šak, šak,
še bolj naglas se joka. (še 1x)
Štorklja je iz toplih krajev včeraj k nam prispela,
nam prinesla je dojenčka in je odletela.
Naš dojenček joka, kaj bi naredili,
kaj bi postorili, da bi ga umirili?
Pa mu dajmo stekleničko z mlekom.
Njam, njam, njam,
njam, njam, njam
dojenček še kar stoka.
Njam, njam, njam,
njam, njam, njam,
še bolj na glas se joka. (še 1x)
Štorklja je iz toplih krajev včeraj k nam prispela
nam prinesla je dojenčka in je odletela.
Naš dojenček joka, kaj bi naredili,
kaj bi postorili, da bi ga umirili?
Pa ga popestujmo.
Sem in tja, sem in tja,
dojenček več ne stoka.
Sem in tja, sem in tja,
nič več se ne joka. (še 1x)
Prišla bo pomlad
Prišla bo pomlad, čakal bi jo rad,
da bi zdrav, vesel, lepe pesmi pel.
To me veseli, trav'ca zeleni,
drobna ptičica pa žvrgoli.
Prišla kukav'ca, moja ljubica,
in bo kukala in prepevala.
Kukala kuku, prepevala tako,
da bi vedno nam tak' luštno b'lo !
Prišla bo pomlad, čakal bi jo rad,
da bi zdrav, vesel, lepe pesmi pel.
To me veseli, trav'ca zeleni,
drobna ptičica pa žvrgoli.
Prišla kukav'ca, moja ljubica,
in bo kukala in prepevala.
Kukala kuku, prepevala tako,
da bi vedno nam tak' luštno b'lo !
Dobro jutro, stric PONEDELJEK,
boter TOREK je že vstal,
prav zares, soseda SREDA,
dobro se je nasmrčal.
Pa je prišel ponj ČETRTEK,
k stricu PETKU sta odšla.
Na križišču sredi pota
se pridruži še SOBOTA.
S seboj pripelje še mesarja,
da zakoljejo komarja,
saj je jutri dan veselja,
v vas prispe gospa NEDELJA.
Čebelar (Lojze Slak)
Sonce šlo je za goro,
mrak je padel na zemljo,
pesem črička sliši se,
k večernem' počitku vabi vse.
V mojem srcu je nemir
na jesenski ta večer,
tiho stopim sam čez prag,
grem v moj stari čebelnjak.
Kako lepo mi zašumijo,
kako lepo mi zadišijo,
a v srcu mi spomin
na mlade dni budijo.
Čebelice, čebelice,
saj moje ste prijateljice,
pozabi vas nikdar
ta stari čebelar.
V mojem srcu je nemir
na jesenski ta večer,
čriček pesem je odpel,
a meni spomine čas je vzel.
Kako lepo mi zašumijo
kako lepo mi zadišijo,
a v srcu mi spomin
na mlade dni budijo.
Čebelice, čebelice,
saj moje ste prijateljice,
pozabi vas nikdar
ta stari čebelar.
Rdeče jabolko
Jabolko rdeče hej,
kje si zrastlo mi povej.
Tam na jablani košati,
me je božal sonček zlati.
Kar nič ne glej,
umij me dobro in pojej.
Deset prstkov
Deset prstov imam, vam pokažem, kaj z njimi znam:
lahko skočijo visoko (dvignete roke nad glavo in pomigate s prsti),
lahko padejo globoko (greste s prsti čisto do tal),
lahko zrastejo v drevo (roki razširite v krošnjo)
ali v stolpnico tako (s prsti nakažete stolpnico).
Moko v mlinu meljejo (naredite mlinček),
se s kolesom peljejo (oponašate kolo),
sonce so, ki nam posije (nad glavo s prsti naredite sončne žarke)
in zvečer pod svet se skrije (skrijete prste za hrbet),
ooo, kako sem že zaspan (zazehate in se pretegnete),
jutri čaka me nov dan (pomigate s prsti).
Dežek pada (Mira Voglar)
Dežek pada tip, tip, tip (s prstki trkamo od mizo)
zmoči polje, zmoči hrib.
Toča vsuje se z neba, trop, trop, trupa tropota.. (z dlanmi udarjamo ob mizo)
Lirelaj, sončni sijaj, boža, aj, aj, aj (pobožamo otroka)
Biba leze
Biba leze, biba gre,
da bi prišla do gore,
do gore, do biser vode,
kamor nihce drug ne more.
Gosenica je lezla
Gosenica je lezla, počasi na drevo
pomigala na dolgo, pomigala kratko. (s prstki oponašamo gosenico)
Primigala je k meni
vlonček sem jo dal (nakažemo kako jo damo v lonček)
nikar mi ne pobegni, zažugal sem, dejal. (zažugamo)
Ko v lonček sem pogledal
je notri ni bilo (pokažemo ni-ni)
pred oknom pa je letal metuljček prelepo. (posnemamo let metulja)
Kukavica (Janez Bitenc)
Ku-ku, ku-ku, iz gozda odmeva,
ku-ku, ku-ku, že kukavce glas.
Ku-ku, ku-ku nam ptička prepeva
ku-ku, ku-ku, pomlad je že tu.
Sij sončece, sij (Mira Voglar)
Sij sončece, sij,
nikar se več ne skrij.
Če siješ, je vse bolj lepo,
ptički veselo pojo.
Prijetneje veter pihlja,
potok glasneje šumlja.
Sij sončece, sij,
nikar se več ne skrij.
Metuljček cekinček (Janez Bitenc)
Metuljček, cekinček, ti potepinček, kje si pa bil? “Pri
majceni cvetki, drobni marjetki medek sem pil.”
Po tem ko želodček, poln kakor sodček bil je nalit, sem
rekel marjetki, drobceni cvetki: “Zdaj sem pa sit!”
Snežinke (Anja Štefan)
Čisto, čisto tiho
stopajo copatki.
Gazijo po snegu
trije majhni škratki.
Domek je še daleč,
zebe jih v ušesa,
huda teta zima
nanje sneg potresa.
Prvi se zmrduje:
"Sneg je huda reč!"
Drugi obupuje:
"Kje je naša peč?"
Tretji ne posluša,
v žep lovi snežinke,
rad bi si najlepšo
spravil med spominke.
Nič mu ne povejmo,
da se bo stopila,
da se v drobno kapljo
kmalu bo prelila.
Naj otresa hlačke,
smeje se čez breg
in lovi v ročice
drobni beli sneg.
Babica Zima (Mira Voglar)
Babica Zima z belo glavo kima: “Kdor obleke nima,
naj pri meni se zglasi, takoj po meri jo dobi.”
Siva robovila se je oglasila, milo je prosila:
“Bel klobuček rada bi in haljico na gumbe tri!”
Zebe, zebe, zebe (Anja Štefan)
Zebe, zebe, zebe,
zebe do kosti,
zima, zima, zima,
zima me lovi,
vse je belo belo,
le moj nos rdeč,
uhljev pa že dolgo
sploh ne čutim več.
Pridi, zlato sonce,
tačke mi ogrej!
Glej, kako so trde,
nočejo naprej.
Pridi, topli veter,
nesi me v pomlad,
Sonce, sonce, sonce -
sončece bi rad.
Ekohimna vrtca Črnuče (Sonja Tomc)
Dvoje malih rok in le dve mali nogi,
pa mala bistra glava, smo pravi ekologi.
Eko jaz in eko ti v Črnučah skupnimi močmi,
eko ti in eko jaz okolja lepši bo obraz.
Dvoje malih rok in le dve mali nogi,
da sonce, vodo, zrak, živali bomo obdržali.
Eko jaz in eko ti v Črnučah skupnimi močmi,
eko ti in eko jaz okolja lepši bo obraz.
Rdeča žoga (Janez Bitenc)
Rdeča žoga, hopla, hop,
v lužo je skočila,
rdeča žoga, hopla hop,
v luži se umila.
Potlej je na sonce šla
in se posušila,
kakor nova je bila,
moja rdeča žogica.
Mjav, Mjav, Mjav (Anja Štefan)
Mjav, mjav, mjav,
mi bodo hlačke prav?
Ne, ne, ne,
čez rep ne bodo šle.
Kam, kam, kam
naj svoj trebušček dam?!
Ne gre mi v nove hlače.
prerada se sladkam.
Kostanjček zaspanček (Mira Voglar)
Kostanjček zaspanček na veji visi,
zavit ves v lupino prav sladko še spi.
Tedaj pa zapiha vanj veter močan,
kostanjček zaspanček, jesen je, na plan!
Marmelada (Anja Štefan)
Tri sladke, mehke hruškice
tri hruškice dišeče,
je jež povezal v culico
in zdaj domov jo vleče.
Čez kamenčke, čez vejice
in čez grmovje mlado:
doma razveže culico
in najde… marmelado.
Jesenska (madžarski napev)
Spet prišla je k nam jesen,
vsa v škrlat odeta,
listje pada že z dreves,
zima se obeta.
Vsa narava pojde spat,
da se bo spočila
in ko pride spet pomlad,
znova bo rodila.
Račka plavačka (Janez Bitenc)
Glejte našo račko, pisano plavačko.
Z žabico se krega, ki se smeje z brega.
Rega, rega kvak, račka je junak.
Rega, rega kvak, račka je junak.
Sonce šlo je za goro,
mrak je padel na zemljo,
pesem črička sliši se,
k večernem' počitku vabi vse.
V mojem srcu je nemir
na jesenski ta večer,
tiho stopim sam čez prag,
grem v moj stari čebelnjak.
Kako lepo mi zašumijo,
kako lepo mi zadišijo,
a v srcu mi spomin
na mlade dni budijo.
Čebelice, čebelice,
saj moje ste prijateljice,
pozabi vas nikdar
ta stari čebelar.
V mojem srcu je nemir
na jesenski ta večer,
čriček pesem je odpel,
a meni spomine čas je vzel.
Kako lepo mi zašumijo
kako lepo mi zadišijo,
a v srcu mi spomin
na mlade dni budijo.
Čebelice, čebelice,
saj moje ste prijateljice,
pozabi vas nikdar
ta stari čebelar.
Rdeče jabolko
Jabolko rdeče hej,
kje si zrastlo mi povej.
Tam na jablani košati,
me je božal sonček zlati.
Kar nič ne glej,
umij me dobro in pojej.
Deset prstkov
Deset prstov imam, vam pokažem, kaj z njimi znam:
lahko skočijo visoko (dvignete roke nad glavo in pomigate s prsti),
lahko padejo globoko (greste s prsti čisto do tal),
lahko zrastejo v drevo (roki razširite v krošnjo)
ali v stolpnico tako (s prsti nakažete stolpnico).
Moko v mlinu meljejo (naredite mlinček),
se s kolesom peljejo (oponašate kolo),
sonce so, ki nam posije (nad glavo s prsti naredite sončne žarke)
in zvečer pod svet se skrije (skrijete prste za hrbet),
ooo, kako sem že zaspan (zazehate in se pretegnete),
jutri čaka me nov dan (pomigate s prsti).
Dežek pada (Mira Voglar)
Dežek pada tip, tip, tip (s prstki trkamo od mizo)
zmoči polje, zmoči hrib.
Toča vsuje se z neba, trop, trop, trupa tropota.. (z dlanmi udarjamo ob mizo)
Lirelaj, sončni sijaj, boža, aj, aj, aj (pobožamo otroka)
Biba leze
Biba leze, biba gre,
da bi prišla do gore,
do gore, do biser vode,
kamor nihce drug ne more.
Gosenica je lezla
Gosenica je lezla, počasi na drevo
pomigala na dolgo, pomigala kratko. (s prstki oponašamo gosenico)
Primigala je k meni
vlonček sem jo dal (nakažemo kako jo damo v lonček)
nikar mi ne pobegni, zažugal sem, dejal. (zažugamo)
Ko v lonček sem pogledal
je notri ni bilo (pokažemo ni-ni)
pred oknom pa je letal metuljček prelepo. (posnemamo let metulja)
Kukavica (Janez Bitenc)
Ku-ku, ku-ku, iz gozda odmeva,
ku-ku, ku-ku, že kukavce glas.
Ku-ku, ku-ku nam ptička prepeva
ku-ku, ku-ku, pomlad je že tu.
Sij sončece, sij (Mira Voglar)
Sij sončece, sij,
nikar se več ne skrij.
Če siješ, je vse bolj lepo,
ptički veselo pojo.
Prijetneje veter pihlja,
potok glasneje šumlja.
Sij sončece, sij,
nikar se več ne skrij.
Metuljček cekinček (Janez Bitenc)
Metuljček, cekinček, ti potepinček, kje si pa bil? “Pri
majceni cvetki, drobni marjetki medek sem pil.”
Po tem ko želodček, poln kakor sodček bil je nalit, sem
rekel marjetki, drobceni cvetki: “Zdaj sem pa sit!”
Snežinke (Anja Štefan)
Čisto, čisto tiho
stopajo copatki.
Gazijo po snegu
trije majhni škratki.
Domek je še daleč,
zebe jih v ušesa,
huda teta zima
nanje sneg potresa.
Prvi se zmrduje:
"Sneg je huda reč!"
Drugi obupuje:
"Kje je naša peč?"
Tretji ne posluša,
v žep lovi snežinke,
rad bi si najlepšo
spravil med spominke.
Nič mu ne povejmo,
da se bo stopila,
da se v drobno kapljo
kmalu bo prelila.
Naj otresa hlačke,
smeje se čez breg
in lovi v ročice
drobni beli sneg.
Babica Zima (Mira Voglar)
Babica Zima z belo glavo kima: “Kdor obleke nima,
naj pri meni se zglasi, takoj po meri jo dobi.”
Siva robovila se je oglasila, milo je prosila:
“Bel klobuček rada bi in haljico na gumbe tri!”
Zebe, zebe, zebe (Anja Štefan)
Zebe, zebe, zebe,
zebe do kosti,
zima, zima, zima,
zima me lovi,
vse je belo belo,
le moj nos rdeč,
uhljev pa že dolgo
sploh ne čutim več.
Pridi, zlato sonce,
tačke mi ogrej!
Glej, kako so trde,
nočejo naprej.
Pridi, topli veter,
nesi me v pomlad,
Sonce, sonce, sonce -
sončece bi rad.
Ekohimna vrtca Črnuče (Sonja Tomc)
Dvoje malih rok in le dve mali nogi,
pa mala bistra glava, smo pravi ekologi.
Eko jaz in eko ti v Črnučah skupnimi močmi,
eko ti in eko jaz okolja lepši bo obraz.
Dvoje malih rok in le dve mali nogi,
da sonce, vodo, zrak, živali bomo obdržali.
Eko jaz in eko ti v Črnučah skupnimi močmi,
eko ti in eko jaz okolja lepši bo obraz.
Rdeča žoga (Janez Bitenc)
Rdeča žoga, hopla, hop,
v lužo je skočila,
rdeča žoga, hopla hop,
v luži se umila.
Potlej je na sonce šla
in se posušila,
kakor nova je bila,
moja rdeča žogica.
Mjav, Mjav, Mjav (Anja Štefan)
Mjav, mjav, mjav,
mi bodo hlačke prav?
Ne, ne, ne,
čez rep ne bodo šle.
Kam, kam, kam
naj svoj trebušček dam?!
Ne gre mi v nove hlače.
prerada se sladkam.
Kostanjček zaspanček (Mira Voglar)
Kostanjček zaspanček na veji visi,
zavit ves v lupino prav sladko še spi.
Tedaj pa zapiha vanj veter močan,
kostanjček zaspanček, jesen je, na plan!
Marmelada (Anja Štefan)
Tri sladke, mehke hruškice
tri hruškice dišeče,
je jež povezal v culico
in zdaj domov jo vleče.
Čez kamenčke, čez vejice
in čez grmovje mlado:
doma razveže culico
in najde… marmelado.
Jesenska (madžarski napev)
Spet prišla je k nam jesen,
vsa v škrlat odeta,
listje pada že z dreves,
zima se obeta.
Vsa narava pojde spat,
da se bo spočila
in ko pride spet pomlad,
znova bo rodila.
Račka plavačka (Janez Bitenc)
Glejte našo račko, pisano plavačko.
Z žabico se krega, ki se smeje z brega.
Rega, rega kvak, račka je junak.
Rega, rega kvak, račka je junak.