Razvojne značilnosti predšolskega otroka starega od 2. do 3. leta
Otrok pri tej starosti postaja vse bolj samostojen, vse bolj obvlada jezik in je gibalno spreten.
Rad preizkuša, gradi, sestavlja in potem to podira in razstavlja. Otrok je vedoželjen, zanimajo ga opisi narave in ponazarjanje dejanj odraslih - otroku je všeč, če pomaga odraslim, postaja samostojen pri oblačenju.
Od individualne igra prehaja k vzporedni (več otrok se igra po svoje).
2 leti
Otrok samostojno hodi, zna teči, a se ne zna hitro obračati ali ustaviti, začne dojemati ritem, brez opore pobere predmet iz tal, po stopnicah se spušča ob opori. Meče in pobira predmete, niza kroglice na nit, gradi stolp iz kock, riše spiralne čačke, žogo lovi nespretno. Otrok na zahtevo izgovori svoje ime in odgovarja na vprašanja, ki se tičejo njega. Otrok obrne narobe obrnjeno slikanico in si jo ogleduje. Imenuje eno barvo in oceni vir zvoka iz drugega prostora. Obvladuje preproste ovire, na zahtevo pokaže pet delov telesa. Združuje identične oblike in barve v skupine. Otrok zna sleči oblačila in zapeti zadrgo. Pije iz skodelice in je ponoči pretežno suh. Igra se ob vrstnikih, občasno jim pokaže ali da igračo. Začne ga zanimati skupinska igra, značilna sta kljubovalnost in trma ter ljubosumje.
3 leta
Po stopnicah se spušča brez opore, sonožno poskakuje, hodi po prstih in peti, naprej in nazaj, teče stabilno in hitro, nekaj sekund lahko stoji na eni nogi. Zna voziti tricikel. Gnete, nenatančno reže s škarjami, zlaga kocke v niz, oponaša risanje kroga, vodoravne in navpične črte, razporedi tri like v okvirčke, riše z vodenimi barvicami. Zna jesti z vilico. Otrok o sebi govori v tretji osebi. Zaključi zadnji zlog ali besedo znane pesmi. Razume predloge NA, V, ZRAVEN. Pripoveduje svoja doživetja, uporablja zaimke in množino, razume in odgovarja na vprašanja. Otrok prepozna sebe na fotografiji in opazi drobne podrobnosti, prepozna knjigo po platnici. Razlikuje hladno od toplega, prepozna največje in najdaljše. Like zaporedja po obliki in razvršča okrogle ploščice po barvi ali velikosti. Opaža količino malo: veliko. Pogosta je simbolna igra, igra pretvarjanja in igra vlog. Otrok pozna svoje ime, starost, spol. Otrok krajši čas ostane z znano osebo, oblači posamezna oblačila (nogavice, hlačke, copate). Igra se po lastni iniciativi in uživa, ko lahko pomaga odraslim. Pridruži se skupinski vodeni igri, pospravi igračke. Če ga omejujemo, dobi napade besa.
Potrebna so tudi neprijetna čustva
Čustva, tudi neprijetna, so za razvoj otroka zelo pomembna, predvsem za urejanje medsebojnih odnosov. Pod vplivom čustev ljudje doživljamo svet. Usmerjajo naše potrebe k prijetnim ciljem, ki so lahko ljudje, stvari, situacije. Zaradi prijetnih čustev zahajamo v družbo, nekatere osebe nas privlačijo bolj kot druge, v nekaterih prostorih se počutimo bolje kot v drugih. Pomagajo nam, da se prilagajamo situaciji in imajo obrambno funkcijo. Če prepoznamo svoja čustva in njihovo doživljanje, smo jih zmožni razbrati tudi pri sočloveku. S tem se postavimo v njegovo kožo in dobimo drugačen pogled na situacijo. Takšen pristop ubere veliko staršev, ki se namesto fizičnega kaznovanja ali čustvenega zlorabljanja raje odločijo za pogovor o tem, kako bi se otroci počutili, če bi se njim naredilo tisto, kar so sami naredili drugim. Kadar otroka postavljamo v situacijo druge osebe in se pogovarjamo o doživljanju drugih, spodbujamo razvijanje empatije, ki je zmožnost vživljanja v čustva drugih. Naučiti ga moramo, da se veseli uspeha svojih prijateljev, in da zna sočustvovati z nesrečo ljudi. Najbolje se bo čustvenih odzivov naučil v okolju, kjer odrašča. Otrok se lahko zdravo razvija samo v čustveno bogatem okolju. Otroci, ki so jim katerakoli čustva odtegnjena, pozitivna ali negativna, ki ne ločijo med ugodjem in neugodjem, ki so pretežno sami, imajo slabo popotnico za ugoden čustveni razvoj. Odtegnitev ali pomanjkanje čustvenih stikov lahko pripelje do motenj ali obolenj. Čustva namreč vplivajo na delovanje celotnega organizma in povzročajo psihosomatska obolenja.
Postavljanje pravil za malčka
Otroka je treba zgodaj naučiti, kaj se sme in kaj ne, velja staro nenapisano pravilo. Vendar večina otrok zapletenih pravil in prepovedi pri tej starosti še ne razume. Do tega morajo priti postopoma. Za malčka je dovolj le nekaj osnovnih pravil, ki se jih morate dosledno držati. Nadgrajevali jih boste kasneje. V tem starostnem obdobju mu morate jasno povedati, da nečesa ne sme početi. Uporabljajte zelo jasne in kratke stavke. Ne vpijte, bodite pa jasni, kratki, dovolj odločni in dosledni. Če pravila spreminjate, boste otroka samo zmedli. Prepovedi niso same sebi namen. Poleg tega, da z njimi nekako poskrbite za varnost otroka, mu pomagajo, da se integrira v okolje. Pri uvajanju novih pravil pa je treba paziti na otrokovo počutje. Če je že preveč utrujen, lačen ali bolan, za novosti ni pravi čas. Zavedati se morate, da za malčka obstaja le sedanjost, zato nikar ne skušajte česa dopovedovati za nazaj. Pomembno pa je tudi, da družinska pravila upoštevata oba partnerja, pa tudi stari starši, sorodniki in varuške.
Razvajenost
Vam je že kdo rekel, da je vaš otrok razvajen? Nikar se ne bojte, da je vaš otrok v tem obdobju že razvajen. Razvajenost se pojavi šele po drugem letu, ko je otrok dovolj razvit, da je sposoben razumeti, da ima svoje pravice in jih je sposoben braniti pred drugim. Je pa otrok sedaj v obdobju, ko lahko preprečite, da bi razvajen sploh postal. Morda razmišljate »koga bom pa razvajal, če ne svojega otroka«. Seveda, a vse v mejah normalnega. Razvajen otrok postane razvajen odrasel, ki bo velik egoist, skrbel le za lastno zadovoljstvo, brez pravilnega odnosa do stvari ali ljudi. V življenju je razvajencem mnogokrat težje, ko naletijo na ovire pri zadovoljevanju svojih potreb.
Razvajenost se začne s preveč popustljivimi starši, ki ne vztrajajo pri svojih prepovedih, otroci pa jih ne upoštevajo. Bodite dosledni in jasni. Od svojih pravil ne odstopajte, vseeno pa bodite odprti za otrokove argumente in svojo odločitev, če boste videli, da je napačna, spremenite. Govorite odločno (nikdar ne bodite nasilni), vseeno pa bodite sproščeni, veseli, ljubeznivi in otroka spoštujte kot sebi enakovrednega. Malčki še niso sposobni razumeti dolgih moralnih pridig, pa še hitro postanejo neučakani in zdolgočaseni. Pojasnila naj bodo kratka, jasna in primerna otrokovi starosti.
Otrok pri tej starosti postaja vse bolj samostojen, vse bolj obvlada jezik in je gibalno spreten.
Rad preizkuša, gradi, sestavlja in potem to podira in razstavlja. Otrok je vedoželjen, zanimajo ga opisi narave in ponazarjanje dejanj odraslih - otroku je všeč, če pomaga odraslim, postaja samostojen pri oblačenju.
Od individualne igra prehaja k vzporedni (več otrok se igra po svoje).
2 leti
Otrok samostojno hodi, zna teči, a se ne zna hitro obračati ali ustaviti, začne dojemati ritem, brez opore pobere predmet iz tal, po stopnicah se spušča ob opori. Meče in pobira predmete, niza kroglice na nit, gradi stolp iz kock, riše spiralne čačke, žogo lovi nespretno. Otrok na zahtevo izgovori svoje ime in odgovarja na vprašanja, ki se tičejo njega. Otrok obrne narobe obrnjeno slikanico in si jo ogleduje. Imenuje eno barvo in oceni vir zvoka iz drugega prostora. Obvladuje preproste ovire, na zahtevo pokaže pet delov telesa. Združuje identične oblike in barve v skupine. Otrok zna sleči oblačila in zapeti zadrgo. Pije iz skodelice in je ponoči pretežno suh. Igra se ob vrstnikih, občasno jim pokaže ali da igračo. Začne ga zanimati skupinska igra, značilna sta kljubovalnost in trma ter ljubosumje.
3 leta
Po stopnicah se spušča brez opore, sonožno poskakuje, hodi po prstih in peti, naprej in nazaj, teče stabilno in hitro, nekaj sekund lahko stoji na eni nogi. Zna voziti tricikel. Gnete, nenatančno reže s škarjami, zlaga kocke v niz, oponaša risanje kroga, vodoravne in navpične črte, razporedi tri like v okvirčke, riše z vodenimi barvicami. Zna jesti z vilico. Otrok o sebi govori v tretji osebi. Zaključi zadnji zlog ali besedo znane pesmi. Razume predloge NA, V, ZRAVEN. Pripoveduje svoja doživetja, uporablja zaimke in množino, razume in odgovarja na vprašanja. Otrok prepozna sebe na fotografiji in opazi drobne podrobnosti, prepozna knjigo po platnici. Razlikuje hladno od toplega, prepozna največje in najdaljše. Like zaporedja po obliki in razvršča okrogle ploščice po barvi ali velikosti. Opaža količino malo: veliko. Pogosta je simbolna igra, igra pretvarjanja in igra vlog. Otrok pozna svoje ime, starost, spol. Otrok krajši čas ostane z znano osebo, oblači posamezna oblačila (nogavice, hlačke, copate). Igra se po lastni iniciativi in uživa, ko lahko pomaga odraslim. Pridruži se skupinski vodeni igri, pospravi igračke. Če ga omejujemo, dobi napade besa.
Potrebna so tudi neprijetna čustva
Čustva, tudi neprijetna, so za razvoj otroka zelo pomembna, predvsem za urejanje medsebojnih odnosov. Pod vplivom čustev ljudje doživljamo svet. Usmerjajo naše potrebe k prijetnim ciljem, ki so lahko ljudje, stvari, situacije. Zaradi prijetnih čustev zahajamo v družbo, nekatere osebe nas privlačijo bolj kot druge, v nekaterih prostorih se počutimo bolje kot v drugih. Pomagajo nam, da se prilagajamo situaciji in imajo obrambno funkcijo. Če prepoznamo svoja čustva in njihovo doživljanje, smo jih zmožni razbrati tudi pri sočloveku. S tem se postavimo v njegovo kožo in dobimo drugačen pogled na situacijo. Takšen pristop ubere veliko staršev, ki se namesto fizičnega kaznovanja ali čustvenega zlorabljanja raje odločijo za pogovor o tem, kako bi se otroci počutili, če bi se njim naredilo tisto, kar so sami naredili drugim. Kadar otroka postavljamo v situacijo druge osebe in se pogovarjamo o doživljanju drugih, spodbujamo razvijanje empatije, ki je zmožnost vživljanja v čustva drugih. Naučiti ga moramo, da se veseli uspeha svojih prijateljev, in da zna sočustvovati z nesrečo ljudi. Najbolje se bo čustvenih odzivov naučil v okolju, kjer odrašča. Otrok se lahko zdravo razvija samo v čustveno bogatem okolju. Otroci, ki so jim katerakoli čustva odtegnjena, pozitivna ali negativna, ki ne ločijo med ugodjem in neugodjem, ki so pretežno sami, imajo slabo popotnico za ugoden čustveni razvoj. Odtegnitev ali pomanjkanje čustvenih stikov lahko pripelje do motenj ali obolenj. Čustva namreč vplivajo na delovanje celotnega organizma in povzročajo psihosomatska obolenja.
Postavljanje pravil za malčka
Otroka je treba zgodaj naučiti, kaj se sme in kaj ne, velja staro nenapisano pravilo. Vendar večina otrok zapletenih pravil in prepovedi pri tej starosti še ne razume. Do tega morajo priti postopoma. Za malčka je dovolj le nekaj osnovnih pravil, ki se jih morate dosledno držati. Nadgrajevali jih boste kasneje. V tem starostnem obdobju mu morate jasno povedati, da nečesa ne sme početi. Uporabljajte zelo jasne in kratke stavke. Ne vpijte, bodite pa jasni, kratki, dovolj odločni in dosledni. Če pravila spreminjate, boste otroka samo zmedli. Prepovedi niso same sebi namen. Poleg tega, da z njimi nekako poskrbite za varnost otroka, mu pomagajo, da se integrira v okolje. Pri uvajanju novih pravil pa je treba paziti na otrokovo počutje. Če je že preveč utrujen, lačen ali bolan, za novosti ni pravi čas. Zavedati se morate, da za malčka obstaja le sedanjost, zato nikar ne skušajte česa dopovedovati za nazaj. Pomembno pa je tudi, da družinska pravila upoštevata oba partnerja, pa tudi stari starši, sorodniki in varuške.
Razvajenost
Vam je že kdo rekel, da je vaš otrok razvajen? Nikar se ne bojte, da je vaš otrok v tem obdobju že razvajen. Razvajenost se pojavi šele po drugem letu, ko je otrok dovolj razvit, da je sposoben razumeti, da ima svoje pravice in jih je sposoben braniti pred drugim. Je pa otrok sedaj v obdobju, ko lahko preprečite, da bi razvajen sploh postal. Morda razmišljate »koga bom pa razvajal, če ne svojega otroka«. Seveda, a vse v mejah normalnega. Razvajen otrok postane razvajen odrasel, ki bo velik egoist, skrbel le za lastno zadovoljstvo, brez pravilnega odnosa do stvari ali ljudi. V življenju je razvajencem mnogokrat težje, ko naletijo na ovire pri zadovoljevanju svojih potreb.
Razvajenost se začne s preveč popustljivimi starši, ki ne vztrajajo pri svojih prepovedih, otroci pa jih ne upoštevajo. Bodite dosledni in jasni. Od svojih pravil ne odstopajte, vseeno pa bodite odprti za otrokove argumente in svojo odločitev, če boste videli, da je napačna, spremenite. Govorite odločno (nikdar ne bodite nasilni), vseeno pa bodite sproščeni, veseli, ljubeznivi in otroka spoštujte kot sebi enakovrednega. Malčki še niso sposobni razumeti dolgih moralnih pridig, pa še hitro postanejo neučakani in zdolgočaseni. Pojasnila naj bodo kratka, jasna in primerna otrokovi starosti.